Opis
Med 11.in 12. oktobrom smo postavili rekord v cestni vožnji brez polnjenja in sicer od Bleda do Dubrovnika, kar je zneslo 726 km in med 5000 in 6000 metri dviga. Povprečna hitrost do Starigrada je bila 66 km/h, od Starigrada do Dubrovnika pa 63 km/h . Pot je bila zamišljena kot nekakšna turistična “električna” magistrala od Slovenije do konca hrvaške obale. Na koncu smo peljali še do marine, kjer smo polnili tako, da smo skupno prevozili 736 km. V avtu sta bili ves čas dve osebi (druga oseba se je menjala), prtljaga naju z Jasno, kompleten nabor kablov in adapterjev, ker nisem vedel, kakšen trofazni priključek bomo dobili, orodje, gasilni aparat, komplet za polnjenje gum in obvezna oprema. Steklenica s šampanjcem se je peljala v spremljevalnem vozilu.
Pot je tekla od Bleda do Radovljice, kjer smo imeli pol urni postanek (Radovljica je naša domača občina), potem po avtocesti (90-100 km/h) do izvoza Naklo, od tam po stari cesti do Ljubljane in po s.obvoznici do Brezovice. Naprej po stari cesti do Postojne, od tam preko Knežaka na reko, od meje do Crikvenice po avtocesti (90-100 km/h) in naprej do Starigrada po Jadranski magistrali. 66 km/h je bilo kar hudo povprečje, gume so marsikje škripale, da nisem zaviral pred ovinki. Na večerji v rajni v Starigradu smo ugotovili, da je bila poraba previsoka in da najbrž vožnja s cviljenjem po ovinkih tudi pobira energijo, morda celo več kot zaviranje in pospeševanje. Naslednji dan smo vozili po avtocesti od Maslenice do Ploč (prvi del 90 do 100 km/h, drugi del 80 km/h), od tam pa po edini cesti (magistrala) do Dubrovnika. Ta del je bil grozen, ker je baterija kazala skoraj prazno stanje, kar od nekje so se pa vzeli klanci in še klanci, pa zdelo se mi je, da so samo na gor in nič na dol. ta del smo prevozili s 50 do 60 km/h kolikor je bila tudi omejitev in kolikor smo morali držati, da prispemo pravočasno na Stradun. Povprečna hitrost drugega dneva je bila višja od prvega, samo števec povprečja teče vedno, ko je prižgan kontakt tako, da je beležil tudi vse postanke, kjer nisem izklopil pogona. Zato je “uradna povprečna hitrost” drugega dne nižja. To pomeni, da če npr 5 minut stojite pred zaporo na cesti ali na meji in potem 5 minut vozite 120 km/h, je povprečje šele 60 km/h…
Ko smo zagledali pred seboj most in spodaj novi Durbovnik, je napetost popustila in točno ob 15h (kot je bilo napovedano) smo prešli vhodna vrata starega mesta. Občutki, ko se pelješ po po starih ulicah proti Stradunu, kjer je čakala množica novinarjev, so bili nepopisni. So bili pa kako uro prej nepopisni tudi občutki, da nam ne bo uspelo, da bodo ob 15h novinarji čakali zaman in da se bo z zamudo kaki 2 uri Metron pripeljal pred Dubrovnik na vlečni službi…
Trofazno polnjenje smo imeli pripravljeno v marini, ki je oddaljena 10 km iz starega mesta tako, da smo na koncu prevozili 736 km.
Blog s poti
Odhod izpred Triglavske rože na Bledu (sobota 11.10.2014)
Jadranska magistrala….sami klanci (o groza)….
Starigrad (Paklenica) oz približno polovica poti. Stanje baterije: 51% – šlo bo na tesno…
Zakaj smo vozili dva dni in ne en dan? Spodaj je razlog, zakaj poti nismo opravili v enem dnevu… No, razlog je bil tudi to, da smo želeli avto na odhodu predstaviti še v Radovljici (30 min, ki je ratalo 1 ura) in da so v Dubrovniku želeli, da pridemo na Stradun ob 15h, torej smo morali biti zgoraj pri mostu ob 14h. Če hočeš priti od 9h do 15h v Dubrovnik, rabiš pa letalo ali pa te na vhodu namesto župana pozdravi hrvaška policija…
Nekaj je bilo avtoceste, kjer sicer nismo bili najhitrejši, ampak tudi ne najpočasnejši…
Ko smo ugotovili, da bo uspelo…
Metron 7 prihaja v stari Dubrovnik
Veselje na Stradunu…
Brez Letrikinega pogona ne bi šlo. Temperatura motorja nikoli ni presegla 54 stopinj, zato so odprtine za zrak ostale zaprte celo pot
Dosti elektronov ni več ostalo…
Vtičnica je še vedno prelepljena s plombami, sneli smo jih šele v marini po še nadaljnjih 10 km vožnje
Zvečer po 736 km se avto v marini končno priklopi na 3 faze in začne polniti, da bo po 10 urah poln.
Pa še ena slika, da se utiša nakladanje tistih, ki trdijo, da je bil avto napolnjen z baterijami… prtljažnega prostora ima natanko toliko, kot serijska Mazda 5 in ja, postanek v Starigradu sva izkoristila tudi za plezanje v Paklenici 🙂
Okrogla miza in tiskovna konferenca
V petek 10.10. ob 18h ste vabljeni na Bled v Info center TNP (Triglavska roža), kjer bomo na okrogli mizi spregovorili o slovenskih električnih rekordih po zraku, v vodi in na kopnem. Seveda bomo tudi pokazali Metron 7 in odgovarjali na vaša vprašanja. V soboto od 8.30 do 9.00 se bomo že na poti proti Dubrovniku ustavili še pred Sparom v Radovljici, kjer si boste tudi lahko ogledali avto.
Ekipa
Brez požrtvovalne ekipe na poti in doma ne bi bilo rekorda! Vsi naši dosežki so rezultat dela celotne ekipe Metrona in vseh tistih, ki nam pomagajo in včasih celo tistih, ki nam nagajajo. Nagajanje nas malo ujezi in potem bolj vneto delamo, da dokažemo, da nekaj zmoremo 🙂
Avtomobil
Rekordno vožnjo bomo prevozili z našim Metron 7, ki je edini električni avto, ki zmore preko 700 km v cestnih pogojih vožnje. Rekordi, ki so jih postavljali v dometu (trenutno 1200 km) so namreč potekali pri enakomerni krožni vožnji s hitrostjo 30 km/h. V avtu smo uporabili veliko novih tehnologij kot npr. aktivne odprtine za hlajenje, nov IPM Letrikin pogon z votlo gredjo ter druge novosti, od katerih bomo nekatere predstavili na okrogli mizi, nekatere na Tehnološki konferenci 17.in 18.10., nekatere pa bodo zaenkrat ostale še skrivnost.
Metron 7 – najučinkovitejši pogon z najboljšimi baterijami
Zahvala:
Radi bi se zahvalili vsem, ki so ta projekt omogočili:
– ekipi, ki je naše vozilo spremljala (Igor Kolovrat, Hrvoje, Borut Hočevar in Eva Štravs)
– tistim, ki so nas oskrbeli s kvalitetnim materijalom: Letrika (pogon), Albatross (karbon), Goodyear (gume), REC (battery management), E Cat (moduli)
– sponzorjem: SNR-NTN, La Marzocco, Alpine Pearls
Organizacija dogodka:
Igor Kolovrat igor.kolovrat@kilovatmedia.com
E.V.A.blue, tvornica ideja Zagreb, Croatia
